Sonce je pravzaprav le ena izmed zvezd v naši Rimski cesti, celo zelo povprečna zvezda po svoji velikosti in lastnostih. A vendar je zvezda, ki je dovolj blizu naše Zemlje, da jo lahko vidimo kot okroglo ploskev in čutimo njen zvezdni sij – kot toploto. Sonce je tisto, ki ustvarja, ohranja in tudi uničuje življenje na Zemlji. Sonce je pravzaprav edini vir energije na Zemlji in v celem osončju.

Spomnimo se samo na pesem Tomaža Domicelja: Brez sonca cvetja ni in roža oveni. Sonce je tisto, ki nam daje energijo, ki obsije sive ulice mest, ki se blešči v gosrskih potokih in tisto, katerega žarki se svetijo v krošnjah smrek. Sonce je za ljudi tisto, po katerem ravnamo svoj življenski ritem, svoj slog življenja, načrtujemo dogodke in kadar ga ni, nestrpno pogledujemo med oblake in si ga želimo. Dokazano je, da ljudje, ki živijo na severu Evrope, kjer obdobje dolgih noči traja po nekaj mesecev, v večjem številu trpijo za nevrozami, utrujenostjo, nespečnostjo, depresijo in alkoholizmom od tistih, ki živijo na sončnih predelih kontinentov. In presrečni smo lahko, da živimo na malem raju, dobesedno pod soncem. Slovenija je upravičeno dežela na sončni strani Alp!

Zdravilni učinki sonca

O zdravilnih učinkih sonca so sicer pisali že stari Grki, ki so poznali t.i. helioterapijo ali terapijo s soncem, ki jo je utemeljil sam Hipokrat. Prav vse stare civilizacije od Grkov, Rimljanov, Egipčanov in Indijcev so vedele, da se rane hitreje celijo na soncu. 

Zdravilci so že pred stoletji sonce imenovali tudi hormon sreče, saj so zaznavali njegove pozitivne učinke na človeško telo. Sodobna znanost je to pred nekaj več kot sto leti tudi potrdila. V možganih imamo namreč posebno žlezo, epifizo, ki izloča hormon serotonin, ki v telesu povzroča lagodje in prijeten občutek. Že po 20. minutah varne izpostavljenosti soncu ustvari epifiza dovolj hormonov sreče, da se telo pomiri, popustijo napetosti, popusti napetost v mišicah, izboljša se razpoloženje in poveča apetit.

Celo v 20. stoletju so helioterapijo uradno uporabljali po celi Evropi za zdravljenje tuberkuloze, rahitisa, kožnih poškodb in seveda za celjenje ran. Danes so znana in znanstveno potrjena dejstva, da je sonce glavni naravni vir vitamina D, ki pronica skozi kožne celice in je pomemben za zdravo in močno rast kosti. Že 15 minut varnega in zmernega izpostavljanja soncu dnevno lahko nadomesti potreben dnevni vnost vitamina D. 

Sonce prav tako krepi imunski sistem ter celo ureja prebavo in prekrvavitev. Vse to samo zato, ker sonce blagodejno vpliva na kožo, naš največji in najbolj izpostavljen organ.

Znano je tudi, da veliko sonca pomaga pri nespečnosti, pomaga, če vas mučijo nočne more. Veliko sonca priporočajo tudi pljučnim bolnikom. Sončni žarki pa blagodejno vplivajo tudi na naše lasišče. Več kot smo na soncu, gostejše lase dobimo. 

Torej previdno!

Če hodite pozno spat, pozno vstajate, ste cel dan v zaprtem prostoru, direktno sončno svetlobo pa vidite zgolj izjemoma, potem lahko to za vaše telo predstavlja velik izziv, kako naj vzdržuje svoje ravnovesje. Naše telo je namreč narejeno, da sledi ritmu sonca. Tudi delovanje notranjih organov, prebave in predvsem delovaje možganov je povezano s soncem, zato so številne prebavne in presnovne bolezni in navsezadnje tudi debelost, povezane s pomanjkanjem sončne svetlobe.

Zatorej, pojdimo na sonce! Kot nam veli Tone Pavček v svojih drobtinicah: »Na svetu si, da gledaš sonce. Na svetu si, da greš za soncem. Na svetu si, da sam si sonce – in da s sveta odganjaš sence!«

A previdno!

Soncu se izpostavljajte varno, torej le do 10. ure dopoldan in po 16. uri popoldan, v času visokega sončnega sevanja pa uporabljajte zaščitna sredstva, tanka svetla oblačila, ki prekrivajo večji del vaše kože ter pokrivala. Ne pozabite na zadostno količino popite tekočine.

V času poletne pripeke pa lahko poiščete svojo senco tudi pod košatimi 

krošnjami pohorskih smrek!